7.-17 februar-2026
7.–17. februar 2026
Tradicija
Vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na svojem letnem zasedanju je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Tradicija
Vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na svojem letnem zasedanju je Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglasil vpis obhodov kurentov na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Aktualno
Kurentovanje na Ptuju
7.-17. februar 2026
Pustno dogajanje
javni del Kurentovanja
Program Kurentovanja Organizator: Javni zavod Ptuj
KARNEVALSKA DVORANA Organizator: Radio Tednik Ptuj d.o.o.
Doživite Kurentovanje
Ptuj je mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, dediščina in kultura. Med najbolj obiskanimi doživetji najvišje mesto zaseda Kurentovanje, ko se mesto spremeni v največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Je odlična priložnost ne le za ogled največjega mednarodnega pustnega festivala v Sloveniji, temveč tudi za mnoga doživetja, ki jih najstarejše slovensko mesto ponuja.
Doživite Kurentovanje
Ptuj je mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, dediščina in kultura. Med najbolj obiskanimi doživetji najvišje mesto zaseda Kurentovanje, ko se mesto spremeni v največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Je odlična priložnost ne le za ogled največjega mednarodnega pustnega festivala v Sloveniji, temveč tudi za mnoga doživetja, ki jih najstarejše slovensko mesto ponuja.
Poiščite kurenta!
Naj bo to na pustni torek ali čisto običajen vroč poletni dan, kurenta lahko v starem mestnem jedru srečate na vsakem koraku. Gleda nas s fasadnih dekoracij meščanskih hiš, obiskovalce pričakuje v muzeju na mogočnem Ptujskem gradu, navdušene raziskovalce pozdravlja v turistično-informacijskem centru ali pa ga srečate v kateri od tipičnih ptujskih gostiln.
etnofest
PTUJSKI GRAD
V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož lahko v zbirki tradicionalnih pustnih likov spoznate kurenta/koranta skozi čas ter številne druge tradicionalne pustne maske s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. V TIC-u lahko pridobite turistične informacije, zemljevid mesta in okolice ter širok nabor turističnih publikacij, številne unikatne spominke ali pa opravite rezervacijo vodenega ogleda mesta.
etnofest
TIC PTUJ
Številni obiskovalci turistično informacijski center obiščejo tudi zaradi kurenta/koranta. Ta jim vzdušje Kurentovanja pričara v t.i. kurentovem kotičku, kjer si lahko, ob kurentovi opravi – kurentiji, ogledajo še promocijske filme o kurentu in Kurentovanju. Mnogi občudovalci tega skrivnostnega pustnega lika se ravno po obisku Tic-a prepričajo v njegovo edinstvenost in odločijo za obisk naslednjega Kurentovanja.
etnofest
MIHELIČEVA GALERIJA
France Mihelič je eden najpomembnejših ptujskih slikarjev 20. stoletja. Umetnik je poučeval risanje na ptujski gimnaziji v letih 1936-1941. Slikovita okolica, zlasti pa demonski kurent sta bila osrednja motiva njegovih likovnih stvaritev. Po njem se imenuje tudi Miheličeva galerija v nekdanjem obrambnem stolpu ob Dravi, kjer domuje slikarjeva grafična zbirka. Galerija je namenjena tudi razstavam sodobne likovne umetnosti, s poudarkom na ptujskih avtorjih.
etnofest
JADRANSKA ULICA
Na Jadranski ulici v starem mestnem jedru lahko na fasadah hiš (Jadranska ul. 4 in 6) opazite zanimive upodobitve domnevnih kurentovih mask. Pročelje omenjenih hiš je bilo na zadnje obnovljeno v 18. stoletju.
etnofest
BAR SIMA
Legendarni Kava bar Sima velja za t.i. prinčevo trdnjavo, kjer se nova prinčeva garda tradicionalno zbere po inavguraciji v času Martinovanja. Mandat princa ptujskega karnevala traja dve leti. V notranjosti bara Sima je mogoče obujati spomine na pretekla Kurentovanja na Ptuju, saj stene krasijo številne fotografije in spominske plošče na temo pustovanja v mestu.
etnofest
GOSTIŠČE PRI TONETU
V priljubljeni ptujski furmanski gostilni z dolgo tradicijo lahko v preddverju gostišča srečate kurenta v naravni velikosti. Med občudovanjem kurentije lahko pri njih poskusite tudi okusno ajdovo pogačo po domačem receptu ali katero drugo tradicionalno jed z bogatega jedilnika.
Poiščite kurenta!
Naj bo to na pustni torek ali čisto običajen vroč poletni dan, kurenta lahko v starem mestnem jedru srečate na vsakem koraku. Gleda nas s fasadnih dekoracij meščanskih hiš, obiskovalce pričakuje v muzeju na mogočnem Ptujskem gradu, navdušene raziskovalce pozdravlja v turistično-informacijskem centru ali pa ga srečate v kateri od tipičnih ptujskih gostiln.
PTUJSKI
GRAD
TIC PTUJ
MIHELIČEVA
GALERIJA
JADRANSKA
ULICA
BAR SIMA
GOSTIŠČE PRI
TONETU
PTUJSKI GRAD
V pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož lahko v zbirki tradicionalnih pustnih likov spoznate kurenta/koranta skozi čas ter številne druge tradicionalne pustne maske s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. V TIC-u lahko pridobite turistične informacije, zemljevid mesta in okolice ter širok nabor turističnih publikacij, številne unikatne spominke ali pa opravite rezervacijo vodenega ogleda mesta.
TIC Ptuj
Številni obiskovalci turistično informacijski center obiščejo tudi zaradi kurenta/koranta. Ta jim vzdušje Kurentovanja pričara v t.i. kurentovem kotičku, kjer si lahko, ob kurentovi opravi – kurentiji, ogledajo še promocijske filme o kurentu in Kurentovanju. Mnogi občudovalci tega skrivnostnega pustnega lika se ravno po obisku Tic-a prepričajo v njegovo edinstvenost in odločijo za obisk naslednjega Kurentovanja. Kurentovo zgodbo lahko na interaktiven način spoznate tudi s pomočjo mobilne aplikacije za obogateno resničnost Travel AR Slovenia – Ptuj.
MIHELIČEVA GALERIJA
France Mihelič je eden najpomembnejših ptujskih slikarjev 20. stoletja. Umetnik je poučeval risanje na ptujski gimnaziji v letih 1936-1941. Slikovita okolica, zlasti pa demonski kurent sta bila osrednja motiva njegovih likovnih stvaritev. Po njem se imenuje tudi Miheličeva galerija v nekdanjem obrambnem stolpu ob Dravi, kjer domuje slikarjeva grafična zbirka. Galerija je namenjena tudi razstavam sodobne likovne umetnosti, s poudarkom na ptujskih avtorjih.
JADRANSKA ULICA
Na Jadranski ulici v starem mestnem jedru lahko na fasadah hiš (Jadranska ul. 4 in 6) opazite zanimive upodobitve domnevnih kurentovih mask. Pročelje omenjenih hiš je bilo na zadnje obnovljeno v 18. stoletju.
BAR SIMA
Legendarni Kava bar Sima velja za t.i. prinčevo trdnjavo, kjer se nova prinčeva garda tradicionalno zbere po inavguraciji v času Martinovanja. Mandat princa ptujskega karnevala traja dve leti. V notranjosti bara Sima je mogoče obujati spomine na pretekla Kurentovanja na Ptuju, saj stene krasijo številne fotografije in spominske plošče na temo pustovanja v mestu.
GOSTIŠČE PRI TONETU
V priljubljeni ptujski furmanski gostilni z dolgo tradicijo lahko v preddverju gostišča srečate kurenta v naravni velikosti. Med občudovanjem kurentije lahko pri njih poskusite tudi okusno ajdovo pogačo po domačem receptu ali katero drugo tradicionalno jed z bogatega jedilnika.Doživite Ptuj
Naj bo poletje ali zima, Ptuj ponuja kulturna doživetja 365 dni v letu. Sprehod po najstarejšem slovenskem mestu vas popelje mimo rimskih spomenikov do prečudovitih pročelij srednjeveških stavb. Tlakovane ulice in trgi vodijo do enega najbolj veličastnih gradov v Sloveniji, od koder se pogled razprostira na mozaik opečnatih streh srednjeveških stavb, samostanov in cerkva.
Doživite Ptuj
Naj bo poletje ali zima, Ptuj ponuja kulturna doživetja 365 dni v letu. Sprehod po najstarejšem slovenskem mestu vas popelje mimo rimskih spomenikov do prečudovitih pročelij srednjeveških stavb. Tlakovane ulice in trgi vodijo do enega najbolj veličastnih gradov v Sloveniji, od koder se pogled razprostira na mozaik opečnatih streh srednjeveških stavb, samostanov in cerkva.
Zgodovina Ptuja
Na živahnem križišču trgovskih poti, kjer je bilo mogoče varno prečkati Dravo, so se ljudje naselili že ob koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, največji razcvet pa je mesto doživelo ob prihodu Rimljanov. Takrat naj bi na območju Poetovione, ki je bila ena izmed najpomembnejših sedežev rimske vojske, po ocenah arheologov živelo okrog 30 tisoč prebivalcev.
Sredi 5. stoletja so ozemlje opustošili Huni, na nezasedeno ozemlje pa so postopoma prodirali Slovani. Ob koncu 8. stoletja je Ptuj prešel pod frankovsko oblast, proti koncu 9. stoletja pa je oblast nad mestom prevzela Salzburška nadškofija.
Zgodovina Ptuja
Na živahnem križišču trgovskih poti, kjer je bilo mogoče varno prečkati Dravo, so se ljudje naselili že ob koncu tretjega tisočletja pred našim štetjem. V pozni železni dobi so območje naselili Kelti, največji razcvet pa je mesto doživelo ob prihodu Rimljanov. Takrat naj bi na območju Poetovione, ki je bila ena izmed najpomembnejših sedežev rimske vojske, po ocenah arheologov živelo okrog 30 tisoč prebivalcev.
Sredi 5. stoletja so ozemlje opustošili Huni, na nezasedeno ozemlje pa so postopoma prodirali Slovani. Ob koncu 8. stoletja je Ptuj prešel pod frankovsko oblast, proti koncu 9. stoletja pa je oblast nad mestom prevzela Salzburška nadškofija.
Kurentovanje omogočajo
