Kurentovanje na Ptuju


Kurentovanje je največja pustno - karnevalska prireditev javnega pomena v Sloveniji s 48-letno tradicijo organiziranih prireditev, katere namen je ohranjanje in razvoj izjemne premično kulturne dediščine in etnografskega izročila Ptujskega območja in Slovenije.

Kurentovanje - čas, ki prinese magično veselje in razigranost ter pridih mističnosti - je ena najpomembnejših tradicionalnih prireditev v Sloveniji in srednji Evropi.

Izhaja iz stoletne tradicije praznovanja pusta na Dravskem in Ptujskem polju. V pustnem času privrejo na dan pustni običaji, šege in navade, ki dajejo duška naši, med letom skriti, radoživosti in veselju.

V Sloveniji najdemo zelo raznoliko in pisano druščino pustnih običajev in prek sto vrst različnih mask, vendar po našem mnenju niso nikjer tako privlačni in poznani, kot na ptujskem Kurentovanju. Kurenta - Koranta pozna ne le Slovenija, temveč tudi svet.

Tradicionalno ptujsko Kurentovanje je prireditev, ki se začne v soboto, dober teden pred pustnim torkom, s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask.

Prireditve se vrstijo ves teden; v popoldanskem času zaživijo mestne ulice in trgi z nastopi umetnikov, uličnih gledališč, glasbenikov in drugih, zvečer pa se nadaljuje zabava v pustnih kostumih, ob obilici dobre hrane in pijače v karnevalski dvorani, kjer nastopajo popularne domače in tuje glasbene skupine.

Prireditve dosežejo svoj vrh v nedeljo s tradicionalno mednarodno pustno povorko, končajo pa se v torek s pokopom pusta.

Kurentovanje na Ptuju ni samo prireditev, je doživetje, ki ga zagotovo ne smete zamuditi.

Kurent ali korant - osrednji pustni lik

Kurent ali korant je osrednja tradicionalna pustna maska našega prostora, po katerem je poimenovan ptujski karneval, in hkrati najbolj priljubljen in množičen tradicionalni pustni lik Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz.

Kurenti ali koranti, kakršne poznamo danes, prihaja iz ljudskega izročila. Nekoč so si smeli kurentovo opravo nadeti samo neporočeni fantje, danes pa so kurenti - Koranti tudi možje, otroci in ženske.

Poznamo dve vrsti kurentov - korantov: pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kurent - korant je oblečen v ovčji kožuh, okrog pasu ima verigo z zvonci, na nogah gamaše, obut je v težke čevlje, na glavi ima kapo oz. masko, k njegovi opravi pa sodi še ježevka, ki jo drži v levi roki.

Ljudje kurentom - korantom pripisujejo nadnaravno moč, saj naj bi s svojo demonsko podobo, skakanjem , zvonjenjem z zvonci in obredjem preganjali zimo in klicali v deželo pomlad.

Kurent - korant je maskota, simbol in ambasador Ptuja, ptujskega območja in Slovenije.

Statistika kurentovanja

• Kurentovanje vsako leto obišče več kot 100.000 ljudi,
• sobotno in nedeljsko povorko si ogleda 60 - 70.000 ljudi,
• v karnevalskem šotoru je pričakovan 11 dnevni obisk med 15 - 20.000 ljudi,
• vsakodnevni program v mestu si ob popoldnevih ogleda več kot 1.000 ljudi,
• Kurentovanje je vedno bolj prepoznavno v slovenskem in tujem prostoru ter ga preko medijev in materiala za Kurentovanje spremlja več 100.000 ljudi,
• nastopajoči se udeležujejo povork v rekordnem številu, na otvoritveni povorki nad 1.000 in na nedeljski povorki nad 2.000 udeležencev ter okrog 600 Kurentov,
• Kurentovanje je največja kulturno-etnografska prireditev v Sloveniji